Novodobna duhovna ponudba je v orbito zadnjega desetletja izstrelila besedo »čuječnost«. Zakaj je padla na tako plodna tla, da jo po svetu in pri nas ponujajo v obliki psihoterapevtskih delavnic, kot obliko meditacije, v šolah za menedžerje in celo na tečajih za pare? Čuječnost (ang. mindfulness) zveni skromno, vabljivo in dostopno. Ponuja se kot metoda, ki nam bo s treningom pomagala usmeriti pozornost k pravim stvarem, nas naučila obvladovanja stresa, nam pomagala, če smo nespečni ali tesnobni, se nas polaščajo strahovi, smo kronično utrujeni. Po nekaj tednih bomo imeli več energije, višjo samozavest, osvobojeni bomo negativnega dialoga, v katerega se ujamemo sami s seboj, občutili bomo mir. To pa je že skoraj vse, kar si je moč želeti, si mislim, ko preletim ponudbo na spletnih straneh. V času, ko več očesnega stika namenjamo zaslonom kot ljudem okoli nas in do večera pozabimo, kaj vse se je zvrstilo na naši listi »naredi danes«, potrebujemo izostritev slike.

A ne gre sp...