Opazovati svojo družino od znotraj

Zanimivo je imeti priložnost enkrat svojo družino doživeti kot opazovalec. Naj pojasnim: to pišem kot eden mnogih, ki jih je v zadnjem času pokosila viroza. Kot neuporaben kos pohištva sem obležal na kavču, potem ko sem še čisto v redu prišel iz službe. Bilo je pričakovati. Bil sem četrti v vrsti, mlajši otroci so namreč že pred mano obležali in glede na telesno bližino bi bilo naivno pričakovati, da bom ostal imun.

Ko ležim na kavču kot ponošena cunja, ki čaka, da jo bo nekdo opral, zložil in pripravil za novo uporabo, imam čas za opazovanje svoje družine s povsem drugega zornega kota ter razmišljanje o tem. Svoje dneve namreč preživljam v službi, medtem ko žena skrbi za upravljanje celotne družinske dinamike.

Okrevanje? Če je pred leti, ko še nisem imel otrok, okrevanje bilo videti tako, da sem ležal na kavču, srebal čaj in se gledajoč v strop ob bolečinah v kosteh smilil samemu sebi, je danes okrevanje nekaj pov...