Za komentar ob razkritjih o Jeanu Vanieru smo povprašali Manco Š. Kastelic, članico mednarodnega vodstva Skupnosti Barka. Na vprašanje, ali verjame v verodostojnost raziskave, odgovarja, da vsekakor, saj jo je opravil neodvisen urad, ki je ženske intervjuval ločeno. Čeprav se med seboj ne poznajo, so njihova pričevanja na las podobna, ta pričevanja pa podkrepljuje Vanierova korespondenca, do katere so imeli dostop po njegovi smrti. Hvaležna je odgovornim, da niso popustili notranjim in zunanjim pritiskom, k čemur bi jih lahko vodil strah pred izgubo sponzorjev – mednarodna struktura je v celoti odvisna od darov –, a kot meni Kastelčeva, Barka brez soočenja s svojo preteklostjo in prečiščenja tako ali tako ne bi imela prihodnosti. Na vprašanje, kako je mogoče, da je človek, ki je storil veliko dobrega, imel tako zelo temno stran, pravi, da ima na konici jezika več odgovoro...