Zadnje čase z bratom vse več debatirava o različnih odločitvah. Tako se mnogokrat zalotim, kako zelo prepričana sem v svoj prav – moj pogled na zadeve ni le pravi, je seveda edini pravilen. Kako to, da se njemu vse to ne zdi tako logično kot meni? Kako lahko vidi smisel v zadevah, ki jih sama brezkompromisno označujem za izgubo časa, denarja, energije? Trudim se ga razumeti in mu prihajati naproti, ampak v praksi je to velikanski izziv … On pa pozna besedi, ki me popolnoma razorožita. »Prav imaš,« nemalokrat slišim. Tako preprosto da je? Zakaj potem jaz nikdar ne morem tega reči njemu? Ali komurkoli drugemu …

Kajti verjamem, da ni vse črno-belo. Ne morem imeti jaz vedno prav, on pa nikoli. Predvsem ko gre za stvari, kjer obstaja velika verjetnost, da ni dobra in prava le ena rešitev ... Res se najini mnenji morda zelo razhajata, toda znova in znova se moram opoza...