Že na predvečer kulturnega praznika je bila v Cankarjevem domu osrednja državna proslava, na kateri so podelili Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada (nagrajence smo predstavili v prejšnji številki). Prireditev, ki naj bi Slovence povezovala in nas spodbujala k lepemu in dobremu, pa se je z nastopom znanega glasbenika sprevrgla v žaljenje kristjanov. Da Prešeren ni avtor izvajane »gostilniške pesmi, ki poje o farjih, nunah in rejenih trebuhih«, je nekaj ur po prireditvi ob rob »komentarjem« na družbenih omrežjih jasno zapisal poznavalec slovenske literature, filozof dr. Miklavž Komelj: » Prešernova hči Ernestina Jelovšek v svojih spominih poroča, kako je dal Prešeren njeni materi Ani Jelovšek prebrati neko skrajno primitivno pesem, gostilniško kvanto najnižjega tipa, ki se je širila po Ljubljani in ki so mu jo pripisovali. Vesel je bil, ko je Ana Jelovšek rekla, da on ne bi mogel nikoli napisati česa tako surovega in bedastega.« In zdaj, je nadaljeval Komelj, »slišim...