»Velika je Gospodova modrost« (Sir 15,8)

Grška beseda sofía, »modrost«, zadeva tako Božjo ustvarjalno moč in bivanje pri ljudeh (Sir 24,1–10) kakor tudi Božji dar v človeškem »razumevanju« (gr. súnesis) in »znanju, spretnosti« (gr. epistḗme). Modrost predstavlja »most« med Bogom in človekom, zato je razumljivo, da je z darovi »modrosti, spoznanja in spretnosti« obdarjen Becalel, ki se z razumnim Oholiabom loti gradnje svetišča (2 Mz 31,3).

Če je modrost označena kot dih Božje moči, ogledalo Božjega delovanja in odsev večne Luči (Mdr 7,25–26), jo je z molitvijo mogoče pridobiti (Mdr 7,7). Bog je darovalec »modrosti, znanja in razumevanja« (Prg 2,6), zato človek sprejema ta dar s strahom Gospodovim in zaupanjem Bogu (Prg 3,5). Človek je svoboden v izbiri med dobrim in slabim, kljub temu pa svetopisemski modrec izbira pot dobrega kot edini način resnične svobode in blagoslova (Ps 1,1).

Medtem ko starozavezna modrost vabi k izpolnjevanju zakonov in odlokov (5...