Turška nevarnost – Jurčičev literarni junak med mitom in resničnostjo

Josip Jurčič je kot stvarno podlago in kot zgodovinski okvir za svojo prvo veliko povest Jurij Kozjak (1864) uporabil turški vpad leta 1475. Čeprav je Jurčičeva zgodba izmišljena in prav tako tudi nosilci dogajanja, je umeščena v čas in prostor resničnih zgodovinskih dogodkov, kar pride posebej do izraza v poglavju, kjer sta opisana pokol na Jurčičevi rodni Muljavi pri Stični in plenjenje stiškega samostana. Dogodek je vezan na pomlad leta 1475, ko so Turki prihrumeli na Kranjsko. 25. aprila, na praznik sv. Marka Evangelista, so se nepričakovano pojavili na Muljavi in presenetili zbrano množico romarjev, ki se je verjetno udeležila Markove procesije. V Jurčičevi povesti kot organizator odpora proti Turkom nastopa koroški deželni glavar Jurij Šenk. Temu bi moral priti na pomoč Peter Kozjak, ki p...