Prvi, ki mi je govoril o pisatelju Handkeju, je bil prof. Makso Pirnik iz Tolmina. Ta izjemen izobraženec je bil seznanjen z vsem, kar se je naprednega dogajalo v Evropi. Preko njega sem slišal za avtorje, ki sedaj predstavljajo priznano klasiko evropske literature, da o poznavanju sodobne glasbe niti ne govorim.

Ko sem v davnem letu 1972 prišel v Pariz, se je malo slišalo o slovenski eksistenci, tudi slovenskih avtorjev ni bilo, če izvzamemo prevod Kosovela. Imel sem srečo, da so me povezali z gospodom Georgesom Arthurjem Goldschmidtom, ki mi je zaupal Handkejevo zelo zavarovano telefonsko številko, češ, dam vam njegov telefon, ker ste Slovenec. Tako sem se odločil, da ga povabim v eno prvih oddaj, ki sem jo naredil za France Culture z naslovom »Slovenija med Dunajem in Trstom«. Vanjo sem vključil nekaj slovenskih avtorjev po zaslugi Matjaža Kmecla, takratnega sekretarja za kulturo in prijatelja Jožeta Javorška. Ker sem v Parizu obiskoval seminar Milana Kundere, se...