Kar nekaj priljubljenih predavateljev o vzgoji pove, da so včasih starši bolje znali vzgajati otroke, kot jih zna naša generacija. Otroci so nekoč menda bolj spoštovali avtoritete kot danes, starši so od otrok terjali večjo odgovornost, ni bilo toliko razvajenih malčkov, ki ne znajo niti biti hvaležni. Po drugi strani pa sem slišala o številnih težkih zgodbah iz otroštva naših prednikov, predvsem o tem, kako zgodaj so morali od doma. Kako so v resnici odraščali naši stari starši, prastarši?

Ob branju knjige vrhunske slovenske zgodovinarke in publicistke Alenke Puhar Prvotno besedilo življenja; Oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju, ki z zgodbami iz različnih virov prikazuje, kako brezčutno so nekoč ravnali z otroki, sem se zgrožena spraševala, kako je to bilo sploh mogoče. In kako je mogoče, da se je v le nekaj generacijah nihalo zanihalo od prepričanja, da je otrok nadlega in manjvredno bitje, do tega, da je otrok središče sveta, ki mu starši ustrežejo v vse...