Zavedam se, da je izpostavljanje zasebnih uredniških pogledov in zgodb za bralce lahko moteče ali celo pretirano vsiljivo, pa vendar si ne morem kaj, da ne bi stopil na to tvegano pot. Povod je preprost in je povezan z nekim zelo osebnim jubilejem. Novembra 2011 je bila opravljena »primopredaja« uredniških zadolžitev pri Slovenskem času – prevzel sem jih iz rok prvega urednika, tako rekoč očeta priloge, Jožeta Horvata. Tisti Slovenski čas, ki sem ga prvega »spravil skupaj«, je nosil zaporedno številko 19, ta, ki ga pravkar držite v rokah, pa nosi številko 118, kar pomeni, da je to 100. Slovenski čas, ki ima v kolofonu v rubriki urednik zapisano ime pisca teh vrstic.

Sto mesecev ni ravno dolga, a hkrati tudi ne prav kratka doba za nove projekte v slovenski medijski krajini. Še posebej v njenem tiskanem delu, ki se kronično spopada z vedno nižjimi nakladami in bistveno drugačnimi bralnimi navadami, pa je to doba, ki priča o solidni uveljavitvi, dob...