Bratje in sestre, vedno se veselite (1 Tes 5,16)

Grški glagol khaírō pomeni veseliti se, biti vesel, pomeni pa tudi pozdrav, poklicati nekoga, da bi pritegnili njegovo pozornost. Samostalnik khará (»veselje«) in kháris (»milost«) imata enako korenino kot khaírō (»veseliti se«), zato govorimo o veselju, ki izhaja ob zavedanju Božje milosti. Angel Gabrijel je prvi, ki k temu veselju pokliče Marijo (Lk 1,28) in Zaharija (Lk 1,14). Veselja so bili deležni modri z vzhoda, ki so zagledali zvezdo (Mt 2,10), isto veselje pa je tudi obljuba tistim, ki bodo na tem svetu preganjani zaradi Imena (Mt 5,12). V mnogih prilikah Jezus oznani, kako se Oče veseli vsake izgubljene ovce (Mt 18,13; Lk 15,5), sina in brata (Lk 15,32). Veselje okuša vsak, ki se pusti srečati Gospodu (Lk 19,6), okušajo ga učenci, ker so njihova imena zapisana v nebesih (Lk 10,20), ter množica, ki med seboj prepozna velika Božja dela (Lk 13,17). Veselijo se sicer tudi Kristusovi nasprotniki (Mr 14,11) in pozdravljaj...