Naši koledniki so krenili na znano pot po domači župniji. S seboj niso vzeli daril kot trije kralji, vzeli pa so pogum, dobro voljo, plemenito srce in veliko željo, da bi zbrali kar največ za uboge ljudi v stiski, lačne, žejne, zapuščene in pomoči potrebne. Zbirali so od hiše do hiše za hrano, zdravila, obleke in poleg tega poslali v misijone velik objem, lepe misli in dobre želje, da so privabili nasmeh na žalostne obraze. V tem plemenitem delu so z nevidno nitko povezali tudi nas farane v skupnost darujočih ljudi in nas razveselili z voščilom, ko so nam zaželeli miru, sreče, zdravja, in z znamenji na podbojih hišnih vrat.