Letos sem se morala posloviti od prenekaterih svojih sanj in načrtov, ki sem jih gradila za prihodnost. Posloviti pa sem se morala tudi od meni zelo ljube osebe. Ob vsakem slovesu nastane praznina, za katero se zdi, da je nič več ne bo moglo napolniti. A letos se je rodilo tudi novo življenje. In ko poslušam jok, vrisk, smeh in kričanje najmlajših članic naše družine, se zavem, da so si »prihodi« in »odhodi« v našem življenju tako neverjetno blizu, da so tako zelo prepleteni.

Vse to je advent. Je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, ki kot nebogljeno Dete prihaja na svet, da bi se v jaslicah dotaknil našega srca. Hkrati pa je to tudi čas – na kar prevečkrat pozabljamo – pričakovanja Njegovega drugega prihoda v slavi. Med pisanjem osrednjega prispevka se mi je tako nehote utrnilo vprašanje: Sem zares pripravljena na srečanje z Njim?

Pomen in vsebino adventnega časa nam v tokratni številki odstirata dva sogovornika. Župnik Ervin Mozetič nas vabi,...