(in izzove agrikulturno metaforo o zlivanju gnojnice)

Naslov poudarja prav. V nasprotju – s čim? Neprav? Narobe? Zmotno? Zlagano? Pravi obraz Janeza Stanovnika, najnovejša in najtanjša knjiga Igorja Omerze, se posveča nekaterim prikritim, zakamufliranim, retuširanim potezam v življenju pomembnega politika. Začne med vojno, v NOB, in zaključi spomladi 1990, nekaj dni po volitvah, na katerih so stranke Demosa porazile komunistično partijo. Tako v začetnem poglavju kot v sklepnem je storil Stanovnik nekaj vprašljivih dejanj, ki jih je mogoče imeti za moralno sporna, recimo ne prav prava. To sta tudi najbolj zanimiva fragmenta.


Na začetku kariere odločitev za prevaro

Ker tole pišem v času »mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah« – kot berem v Delu 19. novembra –, vem, da je meja med prevaro in slabo poslovno odločitvijo tanka. In ker gre za človeka, ki se je uveljavil kot ekonomist (marksističnega tipa), verjetno ni neprimerno reči: Stanovnik se...