Molk, nevednost ali modrost?

Če bi v tem trenutku spraševali ljudi, kaj mislijo o molku, bi od mnogih gotovo ne slišali veliko pozitivnih besed. Molčiš takrat, ko ne veš, kaj bi rekel, nekakšen izhod v sili in za mnoge je to nekaj, kar ni dobro. V resnici pa je molk nekaj zelo dragocenega, posebno če znamo biti tiho takrat, ko je to res potrebno.

Ko se nekomu zgodi kaj hudega, zelo pogosto še in še izbiramo besede, kako bi tega človeka potolažili. Potem pa se navadno zgodi, da besede ne pomagajo kaj dosti. Pa tako zelo smo se potrudili. Vsaj zdelo se nam je tako. Prepričana sem, da bi bil molk v mnogih primerih veliko bolj dobrodošel. Preprosto biti tiho ob nekom, ki je doživel hudo nesrečo, mu stisniti roko ali ga morda objeti. Vsekakor pa mora človek začutiti, da z njim res sočustvujemo. To mu pomaga veliko bolj kot kopica besed, ki so lahko samo nekaj zunanjega.

Prav o tem sem pred časom pisala na Facebooku, pa je ena od bralk napisala zelo lep komentar...