Izčrpana, kot še nikoli, iščem Božjo voljo v težkih trenutkih in zaupam, da bo Bog vse obrnil v dobro

Ko sem se zvečer od izčrpanosti sesedla pri pomivanju posode, sem se spraševala, kje je tista Božja milost, ki jo Bog obljublja. Saj veste: Bog da moči in milosti za naše potrebe, čim težja je situacija, več milosti prejmemo. No, zame je bil to konec. »Ne zmorem več,« sem si mislila, ko sem s paničnim napadom hlipala na tleh in poslušala, kako vroča voda, ki bi morala napolniti lonec, že teče čez – v prazno.

Imam tri otroke. Prvošolčka in svežo dojenčico. Vmes pa še eno energijsko bombo, ki me zaposluje ves čas. Za tretjo »porodniško« sem si za sveto prisegla, da jo bom posvetila mirnemu preživljanju s svojim dojenčkom: da se ne bom gnala, kot sem se pri prejšnjih, s faksom in kasneje z delom. Pa me poglejte sedaj – sedim na tleh kuhinje, izmučena, kot še ne pomnim. (Pre)majhno stanovanje, šola od doma, otroka, ki potrebujeta aktivnosti, deklica, ki bi potrebovala...