»Sam bom pasel svoje ovce in sam jim bom dajal počitek« (Ezk 34,15).

Sveto pismo s podobo »ovce, jagnjeta« (hebr.: coʼn, śeh, kibśāh; gr.: próbaton, amnás) odslikava nomadski način življenja in človekovo skrbniško vlogo v stvarstvu (Ps 8,7). Obenem pa podoba ovce zaznamuje človekov odnos z Bogom (1 Mz 4,2) in z ljudmi (1 Mz 21,27). Ovca in jagnje govorita o odrešenju, ki ga Božje ljudstvo prejema v odnosu z Bogom. Abraham pravi, da bo Gospod poskrbel za jagnje (1 Mz 22,7-8), in Mojzes govori o odrešitvi, ki temelji na daritvi pashalnega jagnjeta (1 Mz 12,21) in jagnjeta odkupitve (2 Mz 13,13). Iskanje pravičnega zastopnika, jagnjeta izmed ovac ali pastirja ovac (Iz 53,6-7), v judovski tradiciji najde odgovor v vlogi kralja. Idealni kralj je David, ki postane vladar ljudstva ravno z izkušnjo pastirja ovac (2 Sam 7,8). Vendar more tudi idealni voditelj svojo oblast zlorabiti (2 Sam 12,4). Preroki zato napovedujejo, da bo voditelje, ki pasejo same sebe, v pastirski skrbi za lj...