Z Lidijo in Imretom Jerebicem o tem, kaj jima pomeni Karitas, od koga sta prejela čut za bližnjega v stiski in o tem, kako jima je vera pomagala pri premagovanju ovir in težav

Pred nami je Teden Karitas. Lidija in Imre Jerebic sta bila tako poklicno kot tudi osebno od vsega začetka vpeta v Karitas. Nekateri pravijo, da prostovoljstvo zaznamuje človeka za vse življenje.


Kako doživljata to vpetost sedaj?

Lidija: Prostovoljka sem bila v bistvu že kot otrok. Rasla sem na vasi in pomagala pri raznih opravilih doma in pri sosedih. Pazila sem na otroke. Doma sem bila deležna nenačrtne vzgoje za prostovoljstvo. Kasneje sem se vključila v župnijsko življenje. Župnik nas je mlade povabil k sodelovanju in radi smo se odzvali. Po končani katehetski šoli pa sem več kot deset let učila verouk. V tem času sem se veliko naučila. Kasneje sem v mater...