Že nekaj časa opažam, da mnogi pri molitvah, tudi pri očenašu, izpuščajo besedo »amen«. Zanima me, kakšen pomen ima ta beseda in ali je prav, da se jo opušča na koncu molitve? Obenem me še zanima, kako je z molitvijo rožnega venca. Je prav, da opuščamo skrivnosti vsake zdravamarije?

Beseda »amen« je ena najpomembnejših svetopisemskih besed, a tudi v krščanskem bogoslužju in drugem molitvenem življenju. V hebrejščini je njen koren isti kot v besedi za »verovati«. Z njo je izražena trdna pritrditev, zanesljivost, zvestoba, pristanek. Pojavlja se za pritrditev Božji zvestobi človeku in človekovega neomajnega zaupanja Bogu. Na nekaj mestih v Svetem pismu se pojavi celo kot Božje ime in izrazi Boga, ki je zvest svojim obljubam (Iz 65,16). Tudi Jezus sam je večkrat uporabil ta izraz, celo v podvojeni obliki (Jn 5,19; Mt 6,2.5.16). Sveto pismo se tako rekoč tudi konča s to besedo (Raz 22,20).

Torej ni nič nenavadnega, če je Cerkev začela...