Najboljše skrivališče

Ko si je Nacionalsocialistična nemška delavska stranka leta 1933 prilastila popolno oblast v Nemčiji, so si tamkajšnji fiziki judov­skega rodu poiskali zatočišče na inštitutu za teoretično fiziko v Københavnu, ki ga je vodil Niels Bohr. Nobelova nagrajenca Max Theodor Felix von Laue (nagrado za fiziko je dobil leta 1914) in James Franck (1925) sta s seboj prinesla tudi zlati Nobelovi medalji, saj sta se bala, da bi ju sicer nemška oblast zaplenila. Po okupaciji Danske aprila 1940 je bilo treba medalji skriti. Če bi ju Nemci našli, bi se Laue in Franck znašla v težavah, saj je bilo odnašanje zlata iz Nemčije strogo prepovedano. Madžarski kemik Georg von Hevesy, ki je Nobelovo nagrado dobil leta 1943, je predlagal, naj ju zakopljejo, vendar se Bohr s tem ni strinjal. Bal se je, da ju bodo našli. Hevesy se je nato domislil boljše rešitv...