»Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Flp 4, 4-7)

O, Bog, a te vrstice veljajo tudi za čas korone? Ta je tudi naju obiskala in nama prinesla izkustvo krhkosti, obenem pa zavedanje, da je okoli nas veliko dobrih ljudi. Posebno pozornost pa nama je namenjal Gospod, saj se je zdelo, kot bi nama hotel potrditi: »Tudi zdaj sem vama blizu. Lahko mi popolnoma zaupata.«

Sedaj, ko je korona mimo, spoznavam, da je bil to čas za posebne spomine. Ko sem znova začela brati Pavlovo pismo Filipljanom, so me spomini ponesli v čas pred 40 leti. Bila sva poročena študenta. Živela sva v majhni garsonjeri v Ljubljani. Po dveh letih se nama je pridružil prvi otrok, jaz pa sem imela še nekaj zahtevnih izpitov na me...