Lansko leto smo našo cerkev za zahvalno nedeljo čudovito okrasili. Moja sosestra je vso jesen zbirala najlepše plodove in sadove zemlje, najlepše cvetje z vrtov in najlepše zapise besede HVALA. Z njimi je okrasila cerkev od vhoda pa vse do oltarja! Kar smejalo se nam je, ko smo z gromkimi glasovi ob donenju orgel peli zahvalno pesem! In po maši smo bili vsi deležni zbranih dobrot. Gospod nas je napolnil z obiljem dobrot, druženja in veselja.

Letos pa … mnogi ne bodo niti prišli v cerkev, kaj šele, da bi jo okrasili, peli! Letos nimamo niti blagoslovljene vode, saj ob kropilnikih stojijo razkužila za roke, namesto košarice za zbiranje prispevkov za Karitas imamo škatlico za telefonske številke, namesto vesele pesmi nam usta prekrivajo maske … In kljub temu praznujemo zahvalno nedeljo! Za kaj naj se ti, o Gospod, zahvaljujemo, ko nam je srce polno strahu in negotovosti, skrbi za prihodnost in nas prežema nemoč, ker nas je mali, nevidni virus vrgel na kolena.
V tihi otožno...