Papež Frančišek nas vedno znova spodbuja, da preraščamo klerikalizem, dogmatizem, tradicionalizem, okostenelost, korupcijo, pasivnost, žalost, obup ... Vabi nas, da preraščamo posvetno religioznost in nezdrave oblike duhovnosti, da gremo kot misijonarji na periferije današnjega sveta in tam, v tesnem osebnem odnosu z Jezusom, oznanjamo evangelij. Vsekakor je res, da je mlačnost v veri in opuščanje svojih dolžnosti velik greh, korupcija vodi v razdeljenost in nemire, nemiri pa v vojne. To neizpodbitno velja za vsakega posameznika, za leve, desne in tudi za Vatikan in papeža.

V tem duhu se lahko ob blokadi celotnega portala Družine na Facebooku (26. oktobra) vprašamo tudi o »medijskih periferijah« in cenzurah. Je v primeru Družina sploh šlo za cenzuro ali zgolj za naključno napako, se sicer še raziskuje. A dejstvo je, da Facebook izvaja cenzure, kar se mi samo po sebi ne zdi sporno. Vprašanje je: kdo pravzaprav odloča o tem, kaj je žaljivo in kaj naj se cenzurira? So za to za...