Ne glede na to, ali verujemo v posmrtno življenje ali ne, je dejstvo naše minljivosti nesporno. S prvim trenutkom spočetja smo neustavljivo postavljeni na pot nazaj k Izviru. Čeprav ga religije pojmujejo, vidijo, razlagajo vsaka malce drugače, so pričevanja tistih, ki so se iz kome vrnili nazaj v življenje, zelo podobna. Vsi govorijo o svetlobi in neizmerni brezpogojni ljubezni. Za večino je ta izkušnja pomenila tudi temeljito spremembo življenja v smeri izkazovanja ljubezni do ljudi in stvarstva.

Ena od takih zgodb sočutja in človečnosti je zgodba o dogodku v eni od slovenskih bolnišnic, ki jo je na družbenem omrežju zapisala Metka Klevišar. Medicinska sestra, ki je delala na oddelku z okuženimi s koronavirusom, je opazila, kako hitro se slabša stanje starejše gospe. Poklicala je hčerko in ji ponudila možnost, da se poslovi od nje. Za obe je bilo slovo blagodejno. Kako pomembna in odrešujoča je bližina!

Soočenje s smrtjo bližnjega je priložnost za razmislek o last...