Kamnosek, ki je sklesal prek 70 daritvenih oltarjev in nešteto nagrobnikov

»Le to, kar premore duha, ob katerem zapojemo kakor piščal ali zabrnimo kakor bron, je prava umetnina. Naj bo izdelek, ki mami naše čute, še tako lep, ne šteje dosti več kot blato in prah, če ne vabi tja, kamor vsi hrepenimo.« Misel Emilijana Cevca iz povesti Kropilček domuje v kamnoseški delavnici Vojka Mužine na Goriškem. Iz ogromnih kamnitih gmot primorski kamnosek že pol stoletja izvablja oblike, ki vabijo k presežnemu: od oltarjev, ambonov in tabernakljev, do nagrobnikov, kaminov in vsakdanjih uporabnih predmetov. »Tako kot sam že pol stoletja brusim in pilim kamen, tako je Gospod s preizkušnjami pilil in oblikoval mene,« pravi 77-letnik, ki je v zadnjem desetletju tragično izgubil sina in hčerko. »Moč mi daje M-O-Č – molitev, obhajilo, čistost,« pove z mehkim glasom in hrapav...