Ni uspeha brez poraza. In če uspeha ni?

Nekje sem prebrala misel, da mora tisti, ki hoče uspeti, imeti dovolj poguma za poraze. S tem se globoko strinjam. Verjetno ni nikogar med nami, ki ne bi doživljal tudi porazov, včasih večje, včasih manjše. Zgodi se tudi, da kdo tega sploh noče priznati, vendar temu ne smemo verjeti. Tudi nič sramotnega ni, če to prizna. Važno je samo, da ob porazih ne izgubimo poguma in gremo naprej. Morda z novim spoznanjem in upanjem, da bomo tokrat uspeli. Dobro pa je, če smo vedno pripravljeni tudi na možnost, da ne uspemo. Saj garancije za uspeh ne moremo imeti nikoli.

Naše življenje je popolno šele takrat, ko znamo sprejemati oboje, uspehe in poraze. Verjetno se moramo tega učiti že v otroštvu, kar sploh ni težko, saj doživljamo oboje. Hudo je morda takrat, ko starši od svojega otroka pričakujejo preveč. Biti mora najboljši in jih ne sme nikoli razočarati. To je lahko zelo hud pritisk na otroka. Prav je, da ga spodbujajo k dobremu, mor...