Kaj naj bolnik s »koroško boleznijo« počne z 10. oktobrom 2020? Na vprašanje sem moral v teh dneh odgovarjati tudi sam. Za »koroško boleznijo«, se pravi za posebnim odnosom do »tužnega Korotana«, sem kronično zbolel že zelo zgodaj. In 10. oktober, na katerega me vsak dan spominja ime kratke ulice v središču Maribora, je bil leta in leta dan, ko se mi je »bolezensko stanje« rado poslabšalo. Kaj vse bi lahko bilo drugače, boljše in lepše, če bi bilo raztrganih približno štiri tisoč belih glasovnic manj. Bilo je v časih, ko je bil zame plebiscitni spopad povsem črno-bel. Na eni strani Slovenci, na drugi strani Nemci.

Danes med drugim vsaj slutim, da je očitno šlo v plebiscitni coni A še za vrsto drugih stvari, ne zgolj za narodnost ali jezik. Navsezadnje tudi za sladkor ali olje, kot neposnemljivo naslika Prežihov Voranc v svojih Odpustkih. To ne pomeni, da me plebiscitni izid kaj manj boli ali vsaj čudi. Kot človek z drugega konca istega stoletja najdem sicer določeno tolažbo...