Pred kratkim mi je hči povedala še eno prisrčno izjavo ene od mojih vnukinj. Letos je začela hoditi v šolo, kar je že nestrpno pričakovala. Ko so se z družino peljali v avtu in je postalo hladno, je ati rekel, da bo prižgal klimo, da se bodo malo pogreli. Pametna prvošolka se začudi, češ ali se s klimo ne hladimo? Ati ji razloži, da se s klimo lahko tudi ogrejemo. Ona pa začudeno: »A res? Tega se pa v šoli še nismo učili!« Čudno, pa že trikrat je bila tam.

Pomislila sem, kako lepo je, ko se otrok veseli vsake nove lekcije in hrepeni po novih. Kako je pa z menoj, sem se vprašala. Se tudi jaz veselim novih lekcij, ki mi jih vsak dan prinaša šola življenja? Vem, da se ta šola nikoli ne konča, in želim si, da bi mogla kot majhen otrok do konca ohraniti radovednost.

Žal pa se mi dogaja, da hrepenenje po novih lekcijah pogosto zamenjajo skrbi, ki so tako močne, da še spanec pobegne pred njimi. Ko se zjutraj prebudim, se sprašujem, zakaj moram venomer ponavljati isto lekc...