Pretekli vikend je bil v Ljubljani pohod za življenje, na Rogli so se zbrali zakonci na nadaljevalnem seminarju društva Družina in Življenje, doživeli smo predpremiero filma o Fatimi, sodelavci Družine obiskujemo župnije in vabimo nove naročnike. V župnijah je spet verouk, le pri nedeljski maši je nekoliko manj župljanov. Zdi se, da se življenje kljub širjenju novega koronavirusa večinoma vrača v normalne tirnice, le da zdaj nosimo maske in se ne pozdravljamo z rokovanjem. Zaenkrat je še tako.

Sredi spomladanske samoizolacije smo se pogosto pogovarjali, da so določene spremembe, ki jih je prinesla »korona«, pozitivne: kar naenkrat smo imeli več časa za svoje domače, bolj smo se zavedali, da smo starši prvi odgovorni za versko vzgojo otrok, živeli smo počasneje. Smo kaj teh dobrih stvari ohranili?

Tudi papež Frančišek nas v svoji novi apostolski spodbudi Vsi bratje vabi, da bi zaradi izkušnje pandemije zaživeli (še bolj) bratsko in sestrsko, saj smo vsi otroci nebe...