Dan tedenskega počitka je bil določen že v stari zavezi. »Šest dni opravljajte delo, sedmi dan pa je sobota, dan počitka s svetim shodom« (3 Mz 23,3). Zato se v slovanskih jezikih imenuje ta dan, ki je namenjen duhovnosti in občestvenemu obhajanju svete evharistije, nedelja. Le Rusi imenujejo ta dan voskresenie, saj je za kristjane to dan Jezusovega vstajenja. V romanskih jezikih je najpogosteje izvor naziva za ta dan latinska beseda dies dominicus »Gospodov dan« (dimanche, domenica), v jezikih germanskega izvora pa se je ohranila stara rimska raba, da se ta dan imenuje dan Sonca (sunday, Sonntag). Na začetku in v krščanski rabi to tudi ni bil zadnji, ampak prvi dan v tednu.

Tedenski počitek nam je določil Stvarnik, da ne pozabimo na svoje dostojanstvo. Na svetu namreč nismo zato, da bi se spreminjali v delovne stroje. Res nas veže zakon dela, a človek je več kakor proizvajalec, menjalec in potrošnik materialnih dobrin. Je bitje odnosov, prijateljuje in se druži v družini,...