Ena od pastirskih kreposti, ki pri sedanjem papežu zelo izstopajo, je kultura srečanja. Papež Frančišek je človek srečanja, rad se srečuje z drugimi in drugačnimi, vse nas uči enake drže. Na primer: v skoraj vseh sporočilih, s katerimi je v zadnjih letih na praznik svečnice naslavljal posvečene osebe, papež po­udarja srečanje, kulturo srečanja, vrlino in potrebo iti drug drugemu (Bogu in človeku) naproti.

Koronavirus je zelo udaril po kulturi srečanja. Velika množična srečanja ljudi na koncertih, stadionih, v katedralah, na mitingih so v času epidemije večinoma prepovedana. Priložnostna srečanja v lokalih, v javnem prevozu, v veleblagovnicah so v znamenju varnostne razdalje in mask. Ko pridemo skupaj znanci in sorodniki, ni stiska roke, ni objema, še na skupinskih fotografijah stojimo narazen.

V resnici se zdi, da je koronavirus poslal sam hudič, ki bi hotel na ta način ljudi osamiti, jim odvzeti čustveno toplino, srčno komunikacijo, jih spremeniti v nekaj mehanske...