Gledamo vsi, če nismo slepi, vprašanje pa je, ali tudi vidimo in kaj vidimo

Na nekem predavanju sem srečala gospo in se potem z njo zapletla v pogovor. Povedala mi je, da je slikarka. Zdaj je v pokoju, dolga leta pa je delala z mladimi in jih učila risanja. Mojo pozornost je najbolj pritegnila takrat, ko mi je pripovedovala o tem, kako je mlade učila videti. Prav o tem sem morala potem še premišljevati. Gledamo mi vsi, če nismo slepi, vprašanje pa je, ali tudi vidimo in kaj vidimo.

Tega se morda najbolj zavemo takrat, ko se pogovarjamo o tem, kaj smo videli in doživeli nekje, kjer smo bili vsi udeleženci tega pogovora. Nekateri so videli to, drugi spet ono, nekateri so videli veliko, drugi spet manj. Pa smo bili vsi na istem kraju ob istem času. In vsi smo imeli zdrave oči. Včasih se potem čudimo, kako je mogel naš sosed videti veliko več. Verjetno se je naučil gledati drugače.

Prav o tem je govorila ta gospa, slikarka. Prizadevala si je, da bi mladi znal...