Na božični večer tik pred polnočnico, ko sva že blagoslovila najin dom in zmolila rožni venec, so meni zaradi čisto majhne in nepomembne stvari »crknile lučke«. Moj ljubi mož mi ni prisluhnil tako, kot sem si želela, in takrat, ko se je meni to zdelo nujno.
Drugo jutro sem doumela, zakaj imamo na božič polnočno mašo. Ta ima simbolni pomen. Izkušnja božičnega večera mi je pokazala, kako hitro se zapletem v lastna občutja, in mi je pomagala razumeti, da Jezus prihaja v naše temine, ne v našo popolnost. Tudi Jezusovo rojstvo v štali mi pomaga razumeti, kam želi priti: On ne vstopa ne v mojo in ne v tvojo popolnost.

Pri božični dopoldanski maši me zamujanje mojih vnučkov, ki so mimo mene tekli v prvo vrsto, ni zmotilo. Vesela sem jih bila. Pa ne zato, ker so zamudili, pač pa, ker so moji. Da so le prišli, čeprav z zamudo. In med mašo sta dva še dvakrat prišla k meni: enkrat sta želela dinarčke za vbogajme, drugič pa ju je zanimalo, kdaj bo konec maše. Ob njih sem spoznala,...