Med dolinama rek Bače in Idrijce, ki se v obliki klina približujeta sotočju, leži Šentviška planota. Njeno površje večinoma valovi med 650 in 800 metri nad morjem, najvišjemu Črvovemu vrhu pa le malo manjka do višine tisoč metrov. Organizirani pohodniki se vsako leto ob prvi polni luni v januarju nanj vzpnejo ponoči (letošnjega pohoda se jih je udeležilo tristo), mi pa bomo šli na pot raje podnevi, da se naužijemo razgibane pokrajine in imenitnega razgleda.

Podobo Šentviške planote zaznamujejo kraški pojavi: vrtače, suhe doline, brezna in ponikve. Zaradi rodovitne zemlje ter dobre namočenosti in osončenosti so se domačini že davno oprijeli kmetijstva. Ob koncu 19. stoletja je na planoti živelo več kot dva tisoč prebivalcev. Danes jih je v devetih naseljih v njenem osrednjem delu skupno manj kot sedemsto. Središče planote je vas Šentviška Gora, kjer so v začetku l...