Mariborska podjetnica Aleksandra Zrelec je ob dedkovi zapuščini panjskih končnic odkrivala Sveto pismo in življenja svetnikov

Zgodba ima tri začetke. Ne prvi in ne zadnji med njimi se je zgodil leta 2011, ko so v Mežici ob reki Meži v Mežiški dolini potomci učitelja in šolskega upravitelja ter čebelarja Rudolfa Galoba (med njimi tudi njegova vnukinja Aleksandra Zrelec) praznili magacin: nekdanje skladišče, prostor, v katerem se je znašlo tisto, za kar v domači hiši ni bilo prostora. V njem je bila tudi dragocena dediščina: zbirka 130 izvirnih panjskih končnic, ki jih je Galob sredi prejšnjega stoletja rešil pred tem, da bi končale v kmečkih pečeh. Ko so čebelarji ob prehodu s čebelarjenja v panjih z nepremakljivim satjem, imenovanih kranjiči, prehajali na sodobnejše panje, se je zavedal, da so poslikane panjske končnice (Korošci so jim rekli čevnice) del kulturne dediščine, ki neizogibno izginja, in da jo je potrebno ohraniti. Čebelarje iz okolice je prosil, naj panjske kon...