Po treh desetletjih in pol spoznavanja z lesno sovo, s katero sobivam z družino ob vznožju Toškega Čela, mi ta vrsta vedno znova sporoča kaj novega. Za našo najpogostejšo sovo je značilno, da se par zadržuje v svojem gnezditvenem okolišu celo leto. V jeseni se oblikujejo novi pari, med starimi pa se utrjujejo vezi s pogostim oglašanjem in spreletavanjem nad okolišem. Značilni hu-hu je zaradi tega stalna zvočna kulisa jesenskih noči. V gozdu, ki obdaja našo hišo, sem lesni sovi namenil tri gnezdilnice, zato ni čudno, da jih lahko poslušamo vse leto.

Letos je dejavnost teh ponočnjakinj še posebej izražena. Pojejo kar trije samci ob vznemirjenem skovikanju samice, ki se očitno težko odloča, kateri snubec jo bo prepričal. Za lesno sovo je značilno, da par vztraja v trajni skupnosti do smrti enega od partnerjev, zato sem tokrat tudi jaz v dvomih, za kaj pravzaprav gr...