Slovenci in srednjeveški Dubrovnik:

Prigode organista Francisca iz Ljubljane

Skromno je število srednjeveških glasbenikov, za katere bi lahko z gotovostjo trdili, da so slovenskega rodu. Tedaj so ljudje, ki so se uveljavili v znanosti ali umetnosti ter sploh v javnem življenju, svoja imena in priimke zelo pogosto latinizirali ali germanizirali in s tem zabrisali sledi etničnega izvora. Slovensko poreklo teh ljudi, ki se v domačem okolju niso mogli razviti in uveljaviti, odkrijemo včasih le po naključju.

Dolgo je veljalo, da je bil najstarejši znani slovenski glasbenik prvi dunajski škof Jurij Slatkonja (1513), ki je pred tem kot vodja dunajske dvorne kapele vodil pevski zbor in skrbel za njegovo umetniško usmeritev. Pozneje je bilo odkritih še nekaj imen s konca 15. stoletja, denimo Brikcij Preprost iz Celja, leta 1485 član stolnega kapitlja n...