Val rušenja spomenikov postavlja vprašanja o odnosu do preteklosti in identitete v zahodnem svetu

Od konca maja, ko so izbruhnili množični protesti zaradi smrti temnopoltega Američana Georgea Floyda, so tarče jeze protestnikov postali tudi javni spomeniki in obeležja. Val rušenja in pozivov k odstranitvi spomenikov spornih osebnosti se ni ustavil na drugi strani Atlantika, ampak je zajel tudi zahodno Evropo. V ZDA so med protesti proti rasizmu na udaru predvsem spomeniki generalov in političnih predstavnikov Konfederacije, zveze južnih držav, ki se je v ameriški državljanski vojni borila za ohranitev suženjstva in bila poražena. Druga kategorija so spomeniki, povezani z evropsko kolonizacijo ameriške celine, začenši s Krištofom Kolumbom, ki ga nekateri vidijo kot simbol zatiranja staroselskih ljudstev Novega sveta. Tudi v Evropi so poleg britanskih trgovcev s su...