Slovenija vstopa v tridesetletnico svojega obstoja. Malo za zgodovino, veliko za obračun z napovedmi, da nima nobene možnosti za obstoj, da je samo vprašanje mesecev, kdaj bo postala ena od avstrijskih zveznih dežel, kar je rad govoril neki ugledni akademik, da je fikcija, saj ne more sestaviti niti poštenega košarkarskega moštva, je zatrjeval predstojnik Marksističnega centra. Vmes je neskončno število takšnih in podobnih črnogledih domislic.

Spominjam se analiz enega najuglednejših slovenskih kulturnih zgodovinarjev, ki ugotavlja, da se je slovenska osamosvojitev izvršila v zadnjem trenutku. Pri tem izhaja iz vloge kulturnih centrov, mednarodne odprtosti slovenske kulture za naše preživetje. Ta se je vedno zgledovala po kulturnih središčih v Zahodni in zlasti Srednji Evropi. Balkanu nikoli. V osemdesetih letih pa se je vse bolj začela uveljavljati generacija, ki je začela v Beogradu gledati svoj kulturni vzor in center. Ne govorim o Beogradu in Srbih, ampak Slovencih. Zbu...