Sodoben cestni in železniški promet je močno odvisen od podzemeljskih bližnjic, zato je sredi prejšnjega tedna odmevala novica, da so na naši strani meje začeli kopati drugo cev avtocestnega predora Karavanke. Ta bo dolga 7.948 metrov, najdaljši predori na svetu pa so seveda še veliko daljši.

Predore so kopali že v antičnih časih, vendar se je njihova gradnja razcvetela šele v drugi polovici 19. stoletja. Z razvojem mehanizacije ter uporabo dinamita in vrtalnih naprav na stisnjen zrak so načrti gradbincev postajali čedalje bolj drzni, predori pa čedalje daljši.


KIKLOPSKI PODVIG

Leta 1882 je sloves najdaljšega predora na svetu pripadel petnajst kilometrov dolgemu železniškemu predoru Gotthard v Švici. 2.108 metrov visoki prelaz Šentgotard je bil že pred stoletji pomembna povezava med severno in južno Evropo. Železnica pod njim je nad...