Duhovni učitelji ločujejo žalost, ki zapira vase, od žalosti, ki ostaja odprta Bogu in drugim

O kakšni žalosti govori Jezus, ko v blagrih žalostnim in jokajočim obljublja tolažbo? Ali je mišljena vsakršna ali samo določena žalost? Ali obstaja več vrst joka, so lahko solze »dobre ali slabe«? V Svetem pismu najdemo tudi zavrnitev tolažbe, pri Raheli, ki »objokuje svoje otroke, ne dá se potolažiti zaradi otrok, ker jih ni več« (Jer 31,15; prim. Mt 2,18). Obstaja tako globoka bolečina, da je videti, kot da je ne more doseči nikakršna tolažba. Na primer holokavst. (…)

Ko je Jezus pri nainskih mestnih vratih srečal pogrebni sprevod in zagledal objokano vdovo, ki je pokopavala edinega sina, se je popolnoma naravno odzval: »Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: 'Ne jokaj!'« (Lk 7,13).

Sveti Luka govori o globokih čustvih, za kate...