»Zapeljal si me, Gospod, in dal sem se zapeljati.« (Jer 20,7)

Jeremijevo izpoved o tem, da ga je Gospod »zapeljal«, je mogoče prevesti tudi z glagolom »preslepiti«. To razpetost med pomenom intimnosti (zapeljevati, premamiti, prevarati) ter pomenom spoznanja (preslepiti, zavesti, ogoljufati) prinaša hebrejski glagol pātāh.
Glagol zaznamuje odprtost odnosa med Bogom in človekom. Medtem ko Bog kot znamenje svojega blagoslova človeku »razširja« življenjski prostor (1 Mz 9,27), pa človek svoje srce naivno »odpira« malikom (5 Mz 11,16). Če glagol nosi čustveno-intimni naboj »prilizovanja in dobrikanja« (hebr. pātāh; gr. apatáō), pa hitro preide v spoznanje »prevare in laži« (Ps 78,36: hebr. kāzab; gr. pseüdomai) in »zavedenosti v greh« (1 Mz 3,13: hebr. nāšāʼ, gr. apatáō).

Če se glagol moškega »dvorjenja« (2 Mz 22,15) in ženskega »zapeljevanja« (Sod 14,15) uporablja za Boga, se to ne ustavlja pri intimnih čustvih. Bog svoje ljudstvo »primami, zapeljuje«, da bi ga po...