Kljun je ena glavnih značilnosti ptic. Pri večini je slabo oživčen, razen pri nekaterih, kot so sloke in žličarke, katerih kljun je na koncu gosto oživčen, kar jim omogoča, da začutijo različne členonožce in kolobarnike, ki se skrivajo v mulju in premočeni prsti. Kljun na zunanji strani obdaja keratin. Značilno je, da sta gibljiva oba, zgornji in spodnji del kljuna, medtem ko je pri sesalcih gibljiva le spodnja čeljust. Pri posameznih vrstah se kljun razlikuje tako po velikosti kot obliki, na kar vpliva predvsem način prehranjevanja. S kljunom si ptice tudi urejajo perje, znašajo gnezdilni material in hranijo svoje mladiče ali se branijo.

Za ujede in sove je značilen kljukast kljun, s katerim plen ubijejo in razkosajo. Čaplje, štorklje in pobrežniki imajo dolg kljun. Z njim iščoč hrano brodijo po mulju in brazdajo po vodi, čaplja pa z njim kot za šalo prebode ri...