Povzročili smo si najhujšo vojno, ki pa ni virus in bolezen sama, temveč medsebojno nezaupanje, strah, tesnoba in izogibanje drug drugemu

V času, ko pišem ta prispevek, čakam na hčerkin izvid testa na novi koronavirus. Z avtomobilom sva zjutraj stali v dolgi koloni vozil in čakali na odvzem brisa. Spraševala sem se, kam smo prišli s to koronsko situacijo. Ponedeljkova vročina in torkovi izpuščaji, ki ne dopuščajo, da bi hčerka normalno jedla in pila, so se namesto hitrega pregleda pri zdravniku sprevrgli v večdnevno mučno čakanje na rezultat okužbe, ki je, zgodovinsko gledano, zgolj ena od neštetih okužb, ki jih bo moral prebolevati človek. Res da je bolezen nova, a to še ne pomeni, da moramo nehati živeti in početi stvari, ki so že skregane z zdravo pametjo.

Skrbelo me je za starše, ki so v rizični skupini. Sorodniki, ki so prihajali na obisk z otroki, so me vznemirjali, saj nisem vedela, kaj bi nam lahko prinesli z dopusta. Naš dopust je konec junija minil v »kar...