Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata. Po soočenju s koronavirusom, ki nas ustrahuje ob zavedanju lastne nemoči in negotovosti, kako bo v prihodnje, so pred nami tudi novi izzivi.

»Še dobro, da verujem,« smo lahko večkrat ozavestili in slišali v pomladnih mesecih, ko smo izkušali samoizolacijo. Neprecenljiv dar vere je naša gotovost, ki jo imamo tudi, ko vse človeško odpade, kajti vse zmoremo v njem, ki nam daje moč (prim. Flp 4,13). Je pa potreben napor pristne ljubezni, da vstanemo iz udobja, ki ga dajeta utečeno življenje, sodobna tehnika, ne nazadnje moramo odpreti tudi vrata lastnega doma in varnosti iz pripadnosti občestvu v skrbi za brata ali sestro, ki zaradi vseh ukrepov morda ostaja sam ali preprosto potrebuje toplino besede, živega stika in iskrenega pogleda. Za kristjana je eden od izzivov pripravljenost odriniti na globoko in pripadati občestvu Cerkve v župniji, različnih skupinah znotraj župnije, ožje in širše družine ... Velikokrat je enostavneje ogradit...