Ste morda med tistimi, ki radi plešejo in ste kdaj naleteli na res dobrega soplesalca ali soplesalko? Ženske, saj veste, takšnega, ki odlično vodi in se mu lahko v polnosti prepustite. In moški, saj veste, takšno, ki prebere vsako vašo misel in v celoti sledi vaši plesni pobudi. Čista poezija gibanja in glasbe! Ko sem ob tokratni temi razmišljala o stvareh, ki mi prinašajo veselje, sem se spomnila na družabne plesne večere v ljubljanski Festivalni dvorani, ki smo se jih v študentskih letih (ah, kje je že to!) radi udeleževali s prijatelji. V standardnih in latinsko­ameriških plesih sem resnično uživala. Nekoč me je nek soplesalec, ki ga nisem niti dobro poznala, sva se pa v plesnem koraku zelo dobro ujela, presenetil z vprašanjem, če sem profesionalna plesalka. Na moje začudeno vprašanje, zakaj tako misli, mi je odgovoril: »Ker imaš od začetka do konca plesa na obrazu tak nasmešek.« No, to me je res spravilo v smeh! »Profesionalnega nasmeška« prav gotovo nisem nikoli vadila, se mi j...