Filmi včasih katoliške simbole in like umestijo v neprimeren okvir. Kako se na to odzvati?

Se vam kdaj zgodi, da si ogledate film, ki je bil na podlagi opisa, plakata, igralske zasedbe, ocene kritikov in pač po vsakem kriteriju, po katerem se odločate, ali si boste film ogledali, povsem sprejemljiv. A vas potem v njem zmoti, zbode, lahko celo prizadene obravnava verskih vsebin, likov ali predmetov.

Sicer se zdi, da smo na mimobežne verske simbole, ki se prikažejo v filmih včasih na res nenavadnih mestih, že čisto navajeni. Da so v komedijah duhovniki vedno prikazani kot debeli, plešasti in rahlo neumni, je že skoraj samoumevno. Tudi, da so v dramah ali kriminalkah, sploh ameriških, duhovniki običajno na strani antagonistov, vsaj skorumpirani in pohlepni, če nimajo na grbi še kakšnega spolnega škandala. Ali da obesek z Jezusom na križu okrog vratu v filmih največkrat nosijo prostitutke in mafijski botri.


Rožni venec – orožje?

Film, ki...