Marijo na praznik njenega vnebovzetja zremo poveličano, dopolnjeno, kar pomeni resnično prežarjeno s soncem, ki je Bog sam

Na praznik vnebovzetja je Marija pred nas postavljena kot tista, ki je prednost vselej dajala Gospodu in ne sebi. Sicer bi tudi pri Mariji praznovali vnebohod in ne vnebovzetja. Toda ona se ni postavljala na mesto Boga, temveč je vselej ostajala njegova »dekla«, posoda, v katero je Gospod lahko izlil samega sebe, postal človek in s tem njo in nas povzdignil v nebo. Akter je torej Sveti Duh, Marija pa tista, ki ga sprejema, nosi in mu odgovarja.


Žena, ožarjena s soncem

Prav zaradi te drže jo lahko zremo poveličano, dopolnjeno, kar pomeni resnično prežarjeno s soncem, ki je Bog sam. Bog pa ni zunaj nje, temveč je prostor našel v njej in tako sije skoznjo, ki je prosojna, čista in svobodna sebe. Zato tudi lepa. Po...