Sredi gozdne poseke se med visoko orlovo praprotjo skriva borov štor. Star je, zato lubje z njega odpada in je prepreden s pravo množico lukenj, zato spominja na rešeto. Luknje v njem so ovalne v prerezu, kot bi bile sploščene in velike toliko, da bi lahko človek potipal vanje z mezincem. Odkar je bor padel pod rezom motorne žage, je minilo že nekaj let, zato je ravna površina štora skoraj počrnela. To pomeni, da se je les pričel že razkrajati, zato bo kmalu postal del gozdnih tal. Ko človek opazuje luknje v lesu, se nehote vpraša, kateri mojster ali bolje povedano mojstri so bili na delu.

Borov krasnik (Chalcophora mariana) je zajeten hrošč, nenavadne podolgovate oblike. Njegovo telo se bakrenasto svetlika in je prepredeno z globokimi vzdolžnimi brazdami ter gosto posuto s finimi srebrnimi luskami. Hrošč je odličen letalec, ki takoj, ko ga kaj vznemiri, za hroš...