Ali v najinih pogovorih iščem najprej to, da bi bil slišan, ali da bi slišal?

Če se je hotel Elija res srečati z Bogom, je moral najprej iz svojega skrivališča: »Pojdi ven!« je slišal Boga. Predstavljal si je, da bo vsemogočnega Boga videl in slišal v vsej njegovi moči. A Bog ni bil ne v silnem viharju, ne v potresu, ki je sledil, niti v ognju. Razodel se mu je v rahlem šepetu.

Če hočem prisluhniti zakoncu, moram biti najprej pripravljen stopiti iz samega sebe, iz svojega »skrivališča« in se vživeti vanj. To je pogoj. Preden hočem biti slišan, moram biti pripravljen za poslušanje. Opustiti moram včasih zelo ukoreninjene predstave, da vem, kaj mi hoče drugi povedati. Prav zaradi tega prepričanja ga hitro preslišim. Elija je moral trikrat sprejeti, da se je motil, saj v tistih znamenjih ni bilo Boga. Šele četrtič ga je slišal in Njegov glas šepeta ga je pretresel.